Statut

Na podlagi 4., 8. in 9. člena Zakona o društvih (ZDru-1, U. L. R št. 64/11-uradno prečiščeno besedilo in 21/18-ZNOrg) so članice in člani na ustanovni Skupščini dne 10.1.2019 sprejeli sklep o ustanovitvi Društva Slovenski konzularni zbor in sprejeli naslednji

 

 

 

I.                   SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1.      člen

 

Društvo Slovenski konzularni zbor je društvo, ki na prostovoljni osnovi združuje častne konzule in častne konzulke (v skladu s predpisi, ki urejajo to področje), ki delujejo v Republiki Sloveniji.

 

2.      člen

 

Ime društva je »Društvo Slovenski konzularni zbor«. V poslovanju s tujino uporablja tudi angleško ime Slovenian Consular Corps.

 

 

3.      člen

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

 

Sedež društva je v Ljubljani.

 

Poslovni naslov društva določa izvršni odbor društva in je vedno tam, kjer ima svojo pisarno tudi predsednik društva.

 

4.      člen

 

Društvo je prostovoljno, neprofitno, nevladno, nepolitično in nereligiozno združenje svojih članic in članov.

 

5.      člen

 

Društvo posluje brez žiga.

 

Izvršni odbor društva lahko določi znak, s katerim se društvo predstavlja navzven.

 

6.      člen

 

Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji in državnimi organi, ki delujejo na področju dejavnosti društva in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti.

 

Društvo se lahko povezuje tudi s sorodnimi organizacijami v tujini ter se včlanjuje v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

 

7.      člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno.

 

Društvo javnost dela zagotavlja z :

 

·        objavami preko svoje spletne strani,

·        s komunikeji,

·        obvestili v sredstvih javnega obveščanja.

 

Izvršni odbor društva lahko sklene, da društvo izdaja tudi svoje glasilo.

 

Za obveščanje svojega članstva in javnosti društvo o svojem delu lahko organizira tudi okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

 

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva, ki zato lahko pooblasti tudi drugo osebo.

 

8.       člen

 

Termina »častni konzul« in »član« v vseh sklonih se v nadaljnjih določbah statuta uporabljata kot generična za oba spola.

 

 

II.                 NAMEN, POSLANSTVO IN CILJI DRUŠTVA

 

 

9.      člen

 

Društvo je ustanovljeno z namenom povezovanja častnih konzulov tujih držav, ki delujejo na območju Republike Slovenije. Poslanstvo društva je pospeševanje in krepitev kakovostnih odnosov med Republiko Slovenijo in državami, ki jih častni konzuli zastopajo.

 

Člani se v društvo povezujejo z namenom, da skupaj krepijo ugled delovanja častnih konzulov v Republiki Sloveniji in sicer s svojimi aktivnostmi, ki morajo biti na visoki  strokovni ravni in v skladu z nalogami, ki jih nalagajo njihove države (pošiljateljice) ter v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.

 

V društvu častni konzuli izmenjujejo svoje izkušnje pri delu, mnenja in ocene medsebojnih odnosov in odnosov z organi v Republiki Sloveniji, dajejo pobude in predloge za izboljšanje odnosov z oblastnimi in drugimi institucijami v Republiki Sloveniji  ter usklajujejo aktivnosti glede urejanja vprašanj svojega statusa.

 

Z društvom njegovi člani dvigujejo tudi ugled držav, ki jih zastopajo in hkrati krepijo ugled častnih konzulov. Društvo tudi pomaga svojim članom z informacijami in nasveti.

 

 

10.  člen

 

Društvo izvaja zlasti naslednje aktivnosti:

 

·        krepi kakovostne odnose med državami, ki jih zastopajo  člani in Republiko Slovenijo, zlasti z vzpostavljanjem kakovostnih stikom med ljudmi in institucijami,

·        izmenjavo dobrih praks in strokovnjakov,

·        predlaganje konkretnih projektov in s sodelovanjem pri realizaciji teh projektov.

 

Področja na katerih je društvo še posebej aktivno so gospodarstvo, izobraževanje, znanost, inovacije, nove tehnologije in kultura ter mednarodno sodelovanje.

 

Pri opravljanju svojih aktivnosti se društvo po potrebi povezuje z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in drugimi pristojnimi ministrstvi za posamezna področja, ter tudi drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, še posebej z Gospodarsko zbornico Slovenije in univerzami.

 

Izmenjava državnih delegacij  in predstavnikov iz vseh področij gospodarskega, kulturnega in športnega življenja ima še poseben pomen. S poglabljanjem odnosov, izmenjavo znanja in promocijo tehnologij društvo preko svojega članstva tudi vzajemno tržišča širi za slovenske in tuje proizvode in s tem tudi usmerja slovensko gospodarstvo na nove trge in področja.

 

 

III.               ČLANI DRUŠTVA

 

 

11.  člen

 

Član društva lahko postane oseba, ki ima ali je imel status častnega konzola tuje države v Republiki Sloveniji, kar izkazuje z eksekvaturo, oziroma drugim aktom, iz katerega izhaja njen status častnega konzula. Odločitev za vstop v članstvo združenja je prostovoljno. Status člana pa oseba, ki izpolnjuje pogoje, pridobi tako, da podpiše pristopno izjavo, katere obrazec določi izvršni odbor društva, in sicer z dnem, ko izvršni odbor ugotovi, da izpolnjuje pogoje za članstvo.

 

Član društva lahko ostane tudi oseba, ki ji je status častnega konzula prenehal.

 

12.  člen

 

Društvo ima tudi častne člane, ki jih na predlog izvršnega odbora imenuje skupščina društva. Naziv častnega člana se podeli osebi, ki ima posebne zasluge v delu društva ali pomembno prispeva k krepitvi mednarodnega položaja RS oz. k krepitvi njenih mednarodnih povezav, pri čemer ni potrebno, da ta oseba ima status častnega konzula.

 

Častni član ne plačuje članarine, če pa častni član ni hkrati tudi član društva, v delu društva lahko sodeluje, ne more pa biti član organov društva niti glasovati na skupščini društva.

 

 

13.   člen

 

Pravice članov društva so:

 

·        da volijo in so izvoljeni v organe društva,

·        da sodelujejo pri delu in soodločajo o organih društva,

·        da so deležni skupnih dosežkov in rezultatov delovanja društva,

·        da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,

·        da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.

 

14.   člen

 

Dolžnosti članov društva so:

 

·        da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva

·        da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva

·        da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi izvršni odbor društva

·        da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog

·        da prenašajo svoje izkušnje na druge člane društva

·        da varujejo ugled društva

 

15.  člen

 

Članstvo v društvu preneha:

 

·        s prostovoljnim izstopom,

·        s črtanjem,

·        z izključitvijo,

·        s smrtjo.

 

Član prostovoljno izstopi iz društva tako, da Izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

 

Člana iz članstva črta Izvršni odbor, če ta kljub opominu dve leti zapored ne plača članarine, pa tudi v primeru da mu je prenehal status častnega konzula, če ne poda izjave, da kljub temu želi nadaljevati s svojim članstvom ter se v delu društva ne udejstvuje.

 

O izključitvi člana iz društva odloča na prvi stopnji Izvršni odbor, o njegovi morebitni pritožbi pa Skupščina. Člana se iz društva lahko izključi v primeru, da huje krši pravila tega Statuta ter s tem društvu in funkciji, ki jo opravlja, povzroči moralno škodo.

 

16.  člen

 

Izvršni odbor za kršitve statuta ter drugih aktov društva in krnjenje njegovega ugleda, članom lahko izreče tudi opomin kot disciplinsko sankcijo, in sicer smiselno po postopku, ki se po Zakonu o delovnih razmerjih  uporablja za zagovor delavca.

               

Zoper odločitev izvršnega odbora ima prizadeti pravico pritožbe na Skupščino društva,  kot drugostopenjski organ.

 

 

IV.               ORGANI DRUŠTVA

 

 

17.  člen

 

Društvo ima naslednje organe:

 

·        Skupščina,

·        Izvršni odbor,

·        Nadzorni odbor,

·        Predsednik društva.

 

 

SKUPŠČINA DRUŠTVA

 

18.  člen

 

Skupščina društva je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.

 

Skupščino sklicuje Predsednik društva  najmanj enkrat letno, vedno pa jo skliče po sklepu Izvršnega odbora ali na zahtevo petine članov. Predsednik je dolžan sklicati Skupščino v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če Predsednik ne skliče Skupščine v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi.

 

 

 

 

19.  člen

 

O sklicu Skupščine s predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 10 dni pred dnevom zasedanja. O sklicu Skupščine (z dnevnim redom) se člani obvestijo po elektronski pošti in/ali z objavo sklica na spletni strani društva. Šteje se, da so člani o sklicu obveščeni naslednji dan po oddaji elektronske pošte oziroma po objavi sklica na spletni strani.

 

Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov.

 

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, je Skupščina sklepčna, če je na njej 15 minut po uri, ki je v vabilu navedena kot začetek zasedanja, prisotnih poleg članov Izvršnega odbora še vsaj 5 drugih članov društva.

 

Glasovanje na Skupščini je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

 

Skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

 

20.  člen

 

Naloge Skupščine društva so:

 

·        sprejema Statut, njegove spremembe in dopolnitve ter druge akte društva,

·        sprejema program dela društva,

·        sprejema finančni načrt in zaključni račun društva,

·        voli in razrešuje predsednika in člane Izvršnega odbora in Nadzornega odbora,

·        odloča o pritožbah zoper sklepe Izvršnega odbora,

·        odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,

·        odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva,

·        odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,

·        sklepa o prenehanju društva.

 

Posamezni predlogi za razpravo na Skupščini morajo biti v pisni obliki poslani Predsedniku najmanj 8 dni pred dnevom sklicanega zasedanja Skupščine.

 

O delu Skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, ki je praviloma Predsednik društva, ter zapisnikar in dva overitelja, ki se vsi izvolijo na samem zasedanju Skupščine.

 

 

IZVRŠNI ODBOR

 

21.  člen

 

Izvršni odbor je izvršilni organ Skupščine društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva.

 

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren Skupščini.

 

Izvršni odbor šteje 5 članov, pri čemer je njegov predsednik  Predsednik društva, Skupščina pa izvoli še štiri člane, člani Izvršnega odbora pa izmed sebe imenujejo podpredsednika.

 

Mandat  Izvršnega odbora je 4 leta, pri čemer člani društva pri ponovnem kandidiranju na ta mesta niso omejeni.

 

Če med dvema zasedanjema Skupščine pride do zmanjšanja števila članov Izvršnega odbora na način, da ta ni popolnjen, lahko Izvršni odbor z mandatom do izteka mandata Izvršnega odbora na izpraznjeno mesto kooptira novega člana Izvršnega odbora.

 

22.  člen

 

Naloge Izvršnega odbora so:

 

·        skrbi za izvrševanja programa dela društva,

·        pripravlja predloge aktov društva,

·        pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa društva,

·        skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,

·        upravlja s premoženjem društva,

·        odloča o višini članarine,

·        ustanavlja in ukinja delovna telesa društva,

·        sklepa o sklicu Skupščine društva,

·        uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih naloži Skupščina društva.

 

23.  člen

 

Izvršni odbor društva dela na sejah, ki jih sklicuje Predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik Izvršnega odbora.  Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov, veljavno pa sklepe sprejema, če za sklep glasujejo vsaj 3 člani Izvršnega odbora.

 

Izvršni odbor lahko sprejema svoje odločitve tudi na dopisnih sejah.

 

Dopisna seja se izvede tako, da Predsednik društva na vnaprej dogovorjeni način (e-mail, SMS, pošta in druge oblike komuniciranja) posreduje članom Izvršnega odbora predlog odločitve s pozivom, da se do njega opredelijo v roku 72 ur. Če se člani Izvršnega odbora na poziv v tem času ne odzovejo, se šteje, da so glasovali za predlog odločitve.

 

24.  člen

 

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela za Izvršni odbor ter druge organe društva, kot tudi za blagajno društva skrbi tajnik društva, ki ga za dobo 4 let imenuje Izvršni odbor društva.

 

NADZORNI ODBOR

 

25.  člen

 

Nadzorni odbor spremlja in nadzira delo Izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča Skupščini, ki ji je tudi odgovoren za svoje delo. Nadzorni odbor je sestavljen iz 3 članov, ki jih izvoli Skupščina. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Član Nadzornega odbora ne more biti hkrati član Izvršnega odbora. Predsednik Nadzornega odbora lahko sodeluje na sejah Izvršnega odbora, vendar ne more sprejemati odločitev. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi 3 člani, veljavno pa sklepe sprejema z večino prisotnih.

 

Mandatna doba članov Nadzornega odbora je 4 leta. Če med dvema zasedanjema Skupščine pride do izpraznjenja katerega od mest v Nadzornem odboru, za čas do prvega zasedanja Skupščine le tega nadomesti nadomestni član, ki ga izvoli Skupščina.

 

 

PREDSEDNIK DRUŠTVA

 

26.  člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi, organizacijami v državi in tujini ter v javnosti.

 

Predsednik društva je odgovoren za delovanje društva v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren Skupščini in Izvršnemu odboru.

 

 

 

 

V.                        FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

 

 

27.    člen

               

Viri prihodkov društva so:

 

•             članarina,

•             darila, volila,

•             dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,

•             prispevki sponzorjev,

•             javna sredstva,

•             drugi viri.

               

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki,  ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

               

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

               

28.   člen

               

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme Skupščina. Na Skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

               

29.   člen

               

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

               

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

               

Tajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva in ga bo društvo sprejelo v roku enega leta.

               

Društvo ima transakcijski račun pri pooblaščeni poslovni banki.

               

30.   člen

               

               

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

               

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev društvo lahko najame zunanje izvajalce. Enako velja tudi za urejanje drugih strokovnih vprašanj, povezanih z delom društva.

               

 

VI.               PRENEHANJE DRUŠTVA

 

 

31.  člen

 

Društvo lahko preneha in se izbriše iz registra društev:

 

- po sklepu Skupščine društva 

- po samem zakonu.

 

Sklep o prenehanju društva sprejme Skupščina z večino prisotnih članov.

 

Sklep o prenehanju mora  določiti tudi društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja, premoženje preide na lokalno skupnost, na območju katere ima društvo ob prenehanju svoj sedež. Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo proračunu. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko. 

 

 

 

VII.             KONČNA DOLOČBA

 

32.  člen

 

Ta statut velja takoj po sprejetju na Skupščini društva dne 10. januarja 2019.

 

 

 

TAJNIK:                                                                                                              PREDSEDNIK:

Mojca Marinšek                                                                                              Janez Škrabec